Vsaka hiša potrebuje stopniščno in balkonsko ograjo, marsikatera pa tudi vrtno ograjo in vrtna vrata. Zakaj si nebi privoščili kovane ograje, katera vam bo poleg funkcionalnosti in lepega videza ob pravilni površinski zaščiti v dolgotrajno zadovoljstvo brez vzdrževanja.
Že od nekdaj kovane ograje krasijo hiše, naj si bo stopnišče, balkon ali vrt. Ni redko, da se tako ograjo ob rušenju dotrajanega objekta z manjšimi popravki prestavi na novo hišo. Seveda pa se stare hiše ne podirajo vsak dan, pa tudi vsaka nima kovane ograje. Pred industrijsko revolucijo je taka ograja stala celo premoženje in le redki so si lahko privoščili tako razkošje. Železo je bilo zaradi načina pridelave prava dragocenost, pa tudi sama izdelava ograj je bila zaradi obdelave in dimenzioniranja materiala časovno precej zamudna.
Danes je drugače, železo je relativno poceni, na trgu ga je možno kupiti v vseh možnih dimenzijah. Če hočete pravo kovano ograjo, je seveda treba poiskati kovača. Pravzaprav umetnega kovača, saj se on ukvarja s kovanjem okrasnih izdelkov. Skozi stoletja se kovaški poklic ni bistveno spremenil, saj je še vedno osnovno kovačevo orodje kladivo. Umetnemu kovaču varilni aparat ni ravno v ponos, saj je to tradicionalni poklic, kjer ni prostora za industrijo in novodobne stroje. Zato morajo biti kovaški izdelki, kovičeni, speti z vezicami, nikakor pa ne sme biti vidnih zvarov.
Kovana ograja je sicer nekaj dražja od lesene, se pa investicija kmalu obrestuje. Železo se v primerjavi z lesom namreč da zelo dobro površinsko zaščititi (vroče pocinkanje in debelo slojno barvanje), zato taka ograja brez vzdrževanja preživi nekaj generacij. Tudi izbira je praktično neomejena, saj se iz žarečega železa lahko skujejo zelo raznoliki elementi in se poljubno kombinirajo med seboj.
Ker taka ograja ni poceni, se je pred nakupom pametno malo poučiti, ali pa obiskati več ponudnikov. Zaradi velikega povpraševanja, je na trgu vse več goljufov. Na trgu se danes dobijo razni ceneni industrijski polizdelki, hladno krivljeni elementi in razni odlitki, ki s kovačijo nimajo nič skupnega, »mojster« pa rabi le varilni aparat in »dragocena, unikatna, ročno kovana mojstrovina« je narejena. Cena pa niti slučajno ni primerna ponaredku. Star pregovor pravi, »kuj železo dokler je vroče«, torej tudi ograja brez ognja, nakovala in kladiva ni kovana. Nekateri gredo celo tako daleč, da se pred neukimi potrošniki hvalijo s hladnim kovanjem. Bilo bi primerno, da kovač svoji stranki pokaže kako zna vihteti kladivo po razbeljenem železu.
Poglavje zase je tudi montaža. Ko je ograja primerno površinsko zaščitena, jo je neodgovorno rezati, brusiti, vrtati ali variti. Na teh mestih bo prej ali slej začela rjaveti. V kolikor se ne da predvideti vseh nevšečnosti ob montaži, je pametno opraviti predmontažo. Takrat se brez vsake škode segmenti skrajšajo, krivijo, se izvrtajo luknje … Ob končni montaži se vse skupaj sestavi z nerjavečimi vijaki in stranka lahko pozabi na vzdrževanje.
pripravil: kovač, Bruno Kalčič
