Pospravimo ostanke zadnje zimske zelenjave. Grede zrahljamo in pognojimo z organskimi gnojili. Prekrijemo jih s folijo ali tunelom in počakamo teden dni, da se zemlja ogreje; nato lahko sejemo zgodnjo zelenjavo. Seme, ki smo ga posejali februarja prepikiramo v toplo gredo.
Ponudba semen na našem trgu je velika. Večinoma sejemo v zemljo (vrt ali lončke), seme lahko prej nakalimo na ustrezni podlagi, ga postavimo na toplo mesto in pazimo, da je podlaga ves čas vlažna.
Vrtnine sejemo neurejeno ali pa v setvene grede. Setev v setvene grede ni primerna za vrste, ki slabo prenašajo presajanje (npr. korenje). V setvene grede sejemo v vrstah s 15 cm razmikom. Pri setvi na prosto pazimo, da so tla primerno ogreta in pravilno obdelana. Pred setvijo tla prekopljemo z lopato, pograbimo vse kepe zemlje in odstranimo morebitno kamenje.
Globina setve je odvisna od velikosti semena. Manjša semena sejemo bolj plitvo (1 cm), debelejša pa globlje (5 cm). Pazimo, da sejemo dovolj na redko, da se bodo mlade rastlinice normalno razvijale. Večino zelenjave sejemo v brazde.Na gredi napeljemo vrvico in ob njej naredimo za seme dovolj globoko brazdo. Semena potresemo vanjo in jih prekrijemo s prstjo s pomočjo grabelj. Tla rahlo pretlačimo in zalijemo. Gosteje sejemo, če bomo rastline kasneje presajali. Kombiniramo lahko hitro in počasi rastoče vrste. Hitro rastoče bodo dozorela preden bodo ovirale počasi rastoče. Če sejemo v suhih razmerah, brazdo pred setvijo zalijemo z vodo in posamezno seme rahlo zadelamo v tla in prekrijemo s suho prstjo.
Rastline, ki rastejo bolj skupaj (npr. grah), sejemo v 25 cm široke jarke. Semena enakomerno razporedimo in zasujemo z zemljo. Bučna in fižolova semena sejemo posamično v luknje velikosti prsta. Zelenjavo, ki jo večkrat režemo (npr. solata) sejemo prosto ali pa v široke jarke, ki so 8 cm narazen.
Mlade rastline postopno redčimo, da niso pregoste. Pri tem odstranjujemo slabše rastline. Populjene rastline odstranimo (kompostiramo) zemljo pa poravnamo.
Presajanje je uspešnejše, če presajamo mlajše rastline. Preden začnemo presajati, rastline zalijemo. Rastlino izkopljemo iz zemlje, primemo za liste in prenesemo v izkopano luknjo ter zasujemo z zemljo tako, da so spodnji listi tik nad zemljo. Če je vreme toplo in suho, presajene rastline zalijemo in zaščitimo (gosta mreža ali stožci iz časopisnega papirja). Skrbimo, da je zemlja še nekaj naslednjih dni vlažna. Da pa bo pridelek obilen in zdrav, moramo zelenjavni vrt pravilno negovati.
Nega vrta
Največja nadloga v vrtu je plevel, ki ga moramo redno odstranjevati. Pleveli rastlinam pobirajo hranilne snovi in vodo. Ustvarjajo tudi primerno okolje za razvoj škodljivcev in bolezni. Plevele lahko odstranimo mehansko ali za to uporabimo fitofarmacevtska sredstva.
Zastiranje
Tla zastiramo iz različnih vzrokov: preprečujemo rast plevela in dvigujemo temperaturo zemlje. Plastične folije uporabljamo za zatiranje plevela (črna), dvigovanje talne temperature (črna in prozorna) in pospeševanje zorenja plodov (bela). Folijo položimo pred setvijo oz. saditvijo. Ob robu grede izkopljemo 10 cm globok jarek in z lopato folijo vdelamo v zemljo. Pri setvi izrežemo odprtine skozi katere potisnemo seme v zemljo. Ko seme vzklije, rastlinico potegnemo skozi odprtino, da lahko nemoteno raste. Zalivamo po potrebi skozi odprtine. Zastiranje z organskimi snovmi kot so slama, lubje je primerno, kjer želimo preprečevati razvoj plevela in izboljšati kakovost zemlje. Organska zastirka dobro vzdržuje zračno vlago. Najprimernejši čas za nanašanje je pomlad in zgodaj poleti, vendar ne, če so tla mrzla, zelo vlažna ali suha.
Namakanje
Zalivamo močno in občasno. Pri rahlem zalivanju voda prehitro izhlapi in rastline težko prenesejo sušo. Zalivamo zvečer ali zelo zgodaj zjutraj tako, da usmerimo curek proti bazi rastline. Mlade rastline zalivamo z zelo razpršenim curkom, najprimernejša je uporaba posode za zalivanje z nastavkom v obliki rože. Zalivamo lahko tudi z naluknjano ali porozno cevjo, ki jo položimo med vrtnine. Voda počasi teče skozi luknjice in temeljito zalije pas okrog rastlin. Cev je enostavno premikati med gredicami.
Kolobarjenje
Pri kolobarjenju se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju. Prednost je v preprečevanju razmnoževanja različnih talnih škodljivcev, ki napadajo točno določene vrste zelenjave. Ko oblikujemo načrt kolobarjenja, si najprej naredimo spisek glavnih vrtnin in približno količino, ki bi jo pridelovali. Na papir si naredimo razpredelnico (vrtnine v vrstah, meseci v stolpcih). V prazne prostore si označimo setvene čase in čas rasti za posamezne vrtnine. Vsaki skupini zelenjave določimo svojo gredo in označimo najpomembnejšo. Po mesečnem načrtu, ki ga imamo, določimo vrstni red. Načrt lahko uporabljamo ves čas, le vrtnine premikamo z ene grede na drugo.
