Pozimi je potrebno na vrtu postoriti le malo stvari. Večino dela je potrebno opraviti v sadovnjaku – torej tisti, ki niste uspeli le-to postoriti v decembru, lahko to opravite v januarju. Zimsko rez lahko opravimo v popolnem mirovanju, najkasneje do cvetenja.
Pri zimskem rezu odstranimo odmrle in posušene veje, divje poganke (bohotivke) in veje, ki nas ovirajo pri naših opravilih na vrtu. Z zimskim rezom uravnavamo rodnost in rast drevesa, hkrati oblikujemo drevo v nam želeno obliko. Večje rane zamažemo s cepilno smolo, saj s tem preprečimo napad glivičnih okužb. Preden se lotimo zimskega reza, se moramo podučiti o lastnostih in zakonitostih rasti posamezne sadne vrste, ali pustimo, da za nas to opravi strokovno usposobljena oseba. Tu želimo poudariti, da je ohranjati višino drevesa z zimskim rezom zmotno, če je vzgojeno na srednje bujni oziroma bujni podlagi.
Lahko se zgodi, da s takim rezom porušimo drevesu hormonsko ravnovesje. Drevo divja s poganjki in slabše obrodi. Sadna drevesa, ki jih ni mogoče pomladiti, je priporočljivo zamenjati z novimi sadikami. Nikakor pa ne spreglejte »mumificiranih« plodov. Z odstranitvijo le-teh boste preprečili širjenje bolezni. Priporočljivo je škropljenje sadnih dreves s škropivi, katera delujejo na prezimne listne uši in kaparje.
V zimskem času smo bolj pozorni na sobne rastline. Ta naš vrtiček v malem pa lahko kljub naši skrbi začne propadati. Vzroki so lahko različni; odvisno od vrste rastline in pa rastnih razmer, iz katerih izhajajo. Najpogostejši vzrok bolezni sobnih rastlin je prepogosto zalivanje. Posledica prepogostega zalivanja se kaže v gnitju korenin. Razvijati se začno glive in bakterije, katere pospešijo propadanje rastline. Poleg zalivanja je pomemben dejavnik tudi temperatura. Temperaturna nihanja povzročijo odpadanje listov, nekatere rastline pa tudi odvržejo cvetne popke. Poleg fizioloških bolezni in glivičnega obolenja gnitja korenin, sobnim rastlinam povzročajo dodatno škodo še rastlinski škodljivci. Najpogostejše listnate in volnate uši ter pršice.
Dolgi zimski večeri so idealni za načrtovanje domačega vrta. Pri načrtovanju si lahko pomagamo s strokovno literaturo. Odprimo si svoj vrtnarski dnevnik. Vanj si zapisujmo ideje in realizacijo. Dodamo lahko tudi, kakšno vreme je bilo, kaj smo sejali, katere bolezni so se pojavile … pa še vse, kar mislimo, da nam bo naslednje leto v pomoč. Na podlagi opažanj iz prejšnje sezone poiščimo odgovore, nasvete in dodatna pojasnila v strokovni literaturi. Pri načrtu zasaditve upoštevajmo prehrano rastlin in pogoje, v katerih le-ta najbolje uspeva. Pozorni bodimo, da bodo imeli rastline za svojo rast dovolj prostora. Pri načrtovanju upoštevajmo sistem kolobarjenja.
Če imate na zalogi še vrečice s semeni, ali ste čez zimo shranili doma vzgojena semena ali čebulice, preverite, če so v brezhibnem stanju. Poskrbite, da jih boste hranili na suhem in zračnem prostoru. Če ste sklenili, da se boste svojemu vrtu posvetili z vso resnostjo in zagnanostjo, se lahko naročite na katero od vrtnarskih revij ali začnete spremljati specializirane spletne strani na to temo. V knjižnicah preglejte police z vrtnarskimi priročniki ali pa za nasvet povprašajte babice, mame, tete, sosede …
Seveda lahko obiščete tudi kakšen tečaj. Prirejajo jih izkušeni vrtnarji in šolani strokovnjaki. Povprašajte v vrtnem centru Eurogarden in se pravočasno prijavite. Več na www.eurogarden.si.
