Zgodba o naši hiši se je začela že pred nekaj leti, ko sva, takrat še dekle in fant, začela resno načrtovati skupno prihodnost. Vedela sva, da si želiva družino, da bi rada živela v Ljubljani, da želiva vsaj malo zunanjega prostora, dve parkirni mesti in da mora biti celotna investicija čim bolj finančno varna na dolgi rok. Na tej točki še nisva vedela, ali bo to samostojna hiša, morda dvojček ali vrstna hiša, stanovanje…
Predvsem moja želja je bila, da bi našla nekaj, kar že stoji, ker se mi je zdela gradnja iskreno rečeno en res velik bavbav. Seveda sva imela približno zastavljen tudi finančni del in zgrajeno finančno konstrukcijo. In iskanje se je začelo…
Ogledala sva si veliko nepremičnin – od starejših hiš, potrebnih temeljite prenove, do novejših in čisto novih, od samostojnih do vrstnih, vse do stanovanj s terasami in atriji. Ogledi so nama vzeli veliko časa in energije, kombinirala sva različne ideje o možnih rešitvah, iskala morebitne kompromise… In sva počasi prihajala do zaključka, da nama nič od videnega ni zares všeč in da nobena nepremičnina ni izpolnjevala najinih zahtev. Pa nisva pretirano zahtevna, le točno sva vedela, kaj želiva in koliko sva za to pripravljena plačati (in morda še bolj to, da nisva pripravljena plačati nečesa, kar ne izpolnjuje najinih želja).
Tako sva po relativno dolgem času raziskovanja trga nepremičnin na eni strani in svojih vedno jasnejših želja na drugi strani prišla do zaključka, da bova zgradila hišo. In začela se je druga faza… iskanje zazidljivega zemljišča na dobri lokaciji za sprejemljivo ceno. Spet sva padla v kolesje nepremičninskih oglasov, kombinacij, iskanja… vsaki parceli je nekaj manjkalo… ali pa je imela česa preveč (večinoma seveda kvadratnih metrov in s tem povezanih posledic v evrih). Ali pa ni bila na pravi lokaciji. Ali pa se lastnik ni mogel odločiti, ali bi prodal ali ne. Kalvarija.
In potem se je nekega lepega poletnega jutra pojavil oglas za zazidljivo zemljišče na za naju idealni lokaciji za sprejemljivo ceno. Ta košček zemlje nama je bil namenjen. Čeprav je bilo zemljišče sprva malo nerodne, trikotne oblike, smo se z lastnikom sosednjega zemljišča v obojestransko zadovoljstvo dogovorili za manjšo spremembo oblike obeh zemljišč in postopki za pridobivanje dokumentacije za gradnjo so lahko stekli.
Že v vmesnem času sva hišo načrtovala, od znotraj navzven, z veliko pomočjo in posluhom za najine želje ter strokovno treznostjo in izkušnjami arhitekta Mateja Rozmana smo počasi prišli do končne verzije tlorisa. Z vsemi podrobnostmi, na katere je potrebno misliti že v fazi načrtovanja, seveda z nekaj kompromisi, predvsem pa z vsemi poglavitnimi izpolnjenimi željami. Ker želiva živeti čim bolj okolju prijazno, bo hiša pasivna in do določene mere samozadostna. Odločila sva se za masivno leseno konstrukcijo iz križno lepljenega lesa, okna bodo kombinacija les – aluminij, vgrajen bo sistem rekuperacije z vlaženjem zraka, grela nas bo toplotna črpalka, na strehi bo sončna elektrarna za samooskrbo z elektriko, zbirali bomo deževnico za sanitarno vodo.
Zunanjost bo odražala notranjost v smislu funkcionalnosti in potreb štiričlanske družine – na vrtu bo letna kuhinja, ob izhodu iz kuhinjskega dela manjši vrt za delno samooskrbo, dovolj prostora za otroško igro in druženje, pred vhodom pa parkirna mesta pod nadstreškom. V duhu prihodnosti bo narejena tudi predpriprava za vtičnico za polnjenje električnega avtomobila.
Projekt priprave dokumentov za vložitev vloge za gradbeno dovoljenje je pripravljal arhitekt s sodelavci. Ko so bila pridobljena vsa potrebna soglasja in končani vsi načrti – minili so približno trije meseci od dneva nakupa zemljišča – smo v začetku decembra 2015 oddali vlogo na pristojni Upravni enoti. Z manjšimi popravki in dopolnitvami, ki so bili še potrebni, smo konec februarja 2016 dobili gradbeno dovoljenje. In začelo se je zbiranje ponudb za izvedbo del in izbiranje izvajalca. V Sloveniji je vedno več opcij in ponudnikov za gradnjo masivne lesene hiše s križno lepljenim lesom, kar kaže na to, da je to prihodnost gradnje. Potreben je tehten razmislek in primerjava ponudb, ob pisanju prispevka izvajalca tako še nisva izbrala, pogovori pa tečejo s polno paro…
Se nadaljuje …
Besedilo: Katarina Plausteiner ĐorÐevic
Foto: Bigstock, Katarina Plausteiner ĐorÐevic
