Vrata so še vedno provizorična, saj spremljate gradnjo v realnem času in je do tedna natančno težko napovedati dogajanje. Bomo pa, kot sem obljubila, skozi vrata vstopili v hišo. Najprej pa še nekaj o fasadi. Sestavljena je iz plasti kamene volne, debeline 24 cm, lepljena in pritrjena na leseno konstrukcijo. Omogoča primerno izolacijo, istočasno pa zadosti zahtevam za pasivno gradnjo in s tem pogojem Eko sklada. Zaključni sloj pa je v izdelavi prav v času, ko to pišem – slika prihodnjič. V ta del spada tudi balkonska ograja, ki bo steklena, ter nadstrešek nad letno kuhinjo, ki bo prav tako steklen. Izdelana sta bila tudi dimnika – en za kamin v dnevnem prostoru, drugi pa zunaj za letno kuhinjo. Naročen je tudi že kamin, primeren za pasivno hišo, letna kuhinja pa bo še malo počakala.
Hiša dobiva s fasado končno podobo
Po številnih birokratskih zahtevah sončna elektrarna služi svojemu namenu.
PA OSTANIMO še malo zunaj. Tudi na strehi je kamena volna, pod njo hidroizolacija, nad njo pa sika. Streha mora biti trdna in zdržati breme sončne elektrarne, zato je na strehi kamena volna primerne vrste. Sončna elektrarna je že na strehi in obratuje. Dobavilo, namestilo ter spravilo v pogon jo je podjetje Plan-net, d.o.o., sestavlja pa jo 33 panelov z optimizatorji in razsmernik. Pridelana elektrika se porablja sproti, višek pa oddajamo v omrežje. To je seveda zelo poenostavljena razlaga, za bolj podrobno pa tu žal ni prostora. Priklop elektrike (ker moramo biti kljub lastni pridelani energiji priklopljeni na omrežje) je bil posebni izziv. Pa ne tehnično, pač pa birokratsko gledano.
Talno gretje je razpeljano po vsej hiši.
Že v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja smo morali dobiti soglasje Elektra Ljubljana, pridobiti služnost na sosednji parceli, kasneje izpolniti še malo morje obrazcev in izjav in potrdil, pridobiti hišno številko in podpisati pogodbo o uporabi sistema za samooskrbo pa seveda skleniti pogodbo za odjem. In ko smo mislili, da imamo vse, nas je na koncu tik pred priklopom presenetila še informacija o služnosti na našem zemljišču in dodatna dva dneva podpisovanja in obiska pri notarju. No, na koncu se je le pripeljal prijazen gospod in priklopil elektriko.
In ko smo že pri samooskrbi – tudi zbiranje in uporaba deževnice že deluje – no, potrebujemo je še ne, deluje pa. Ko bo vse pripravljeno, bomo z deževnico zalivali travo, splakovali stranišča, brez vodnega kamna prali perilo in pomivali posodo. Po potrebi pa bomo lahko v prihodnosti namestili dodatne filtre in z relativno majhnim posegom deževnico uporabljali še za kaj drugega.
In zdaj stopimo v hišo. Zdaj so tlaki že zaliti in se sušijo. Preden pa so lahko bili zaliti, je bilo potrebno razpeljati vse inštalacije – na tleh predvsem talno gretje, ki je razpeljano po celotni hiši. V tej fazi je bila razpeljana tudi elektrika in prezračevalni sistem, oboje bo skrito v spuščenih stropih. Za strojne inštalacije je poskrbelo podjetje Vita term, Egon Vrabič s.p., ki je dobavilo in priklopilo tudi toplotno črpalko danskega proizvajalca Nilan. To črpalko sva izbrala predvsem zato, ker preko prezračevalnega sistema omogoča tudi aktivno hlajenje, po potrebi pa se naknadno v sistem lahko vgradi tudi vlažilnik zraka.
Vodne instalacije so na svojem mestu, dodatno pa tudi zbiralnik deževnice.
Ko čakamo, da se tlaki posušijo, so začeli oblagati stene s knaufom, poseben izziv so senčne fuge, ki smo si jih zamislili. Gre za to, da stena ni narejena do konca (do tal, vertikalno in do stropa), pač pa ostane minimalna reža. S tem se izognemo morebitnim razpokam, saj je hiša lesena in diha … pa več o tem, skupaj s slikami, naslednjič. Naročene so notranje stopnice in notranja vrata. Keramika in sanitarna oprema čaka, prav tako parket. Trenutno zbirava ponudbe za izdelavo kuhinje ter drugega pohištva … Cilj je bližje, pot pa ima še kar nekaj ovinkov.
Se nadaljuje …
Besedilo: Katarina Plausteiner ĐorÐevic
Foto: Katarina Plausteiner ĐorÐevic
