Kemični element ogljik (C), ki je osnova življenja na Zemlji, ima čedalje pomembnejšo vlogo tudi v gradbeništvu. Grafit, diamant in tudi za gradbeništvo zelo zanimiva in uporabna ogljikova vlakna (po latinskem imenu za ogljik “carbon” pogosto tudi pri nas imenovana “karbonska vlakna” so samo različne oblike elementa, to je ogljika.
Ogljikova vlakna veljajo na splošno za “čudežni material” na vseh področjih, kjer se postavlja meje mogočega. Najdemo jih tudi v formuli 1, plovilih, motorjih in robotski tehniki, kjer z majhnimi debelinami in nizko težo materiala dosegamo visoke trdnosti. Zatorej je karbon zelo primeren material tudi za fasade. Na fasade vpliva mnogo škodljivih dejavnikov:
– sončni žarki, ki s svojim segrevanjem povzročajo pregrevanje fasadnih slojev, še posebej pri sedaj zelo modernih temnih barvnih tonih;
– onesnaženje ozračja, ki povzroča hitrejše propadanje zaključnih slojev in pojavljanje razpok;
– umazanije in smog, ki estetsko vplivata na fasade.
Z dodatkom karbonskih vlaken v armirni in zaključni sloj lahko izboljšamo nekatere njihove lastnosti.
Karbonska vlakna v armirnem sloju poskrbijo za povečanje tlačne in udarne trdnosti. Dobimo tako visoke vrednosti odpornosti na udarce, da ustrezajo zahtevam odpornosti proti udarcem toče. Enako velja tudi za zaključne omete, dodatno pa vlakna v zaključnem ometu poskrbijo tudi za premoščanje pojava lasnih razpok, ki se pojavljajo zaradi temperaturnih sprememb.
Z dodatkom karbonskih vlaken v fasadne sloje povečujemo termično-mehanske lastnosti in s tem podaljšujemo življenjsko dobo fasad.
Vrednost udarne trdnosti, ki se dosega na trgu s 3 mm armirnim slojem, se v največ primerih giblje okoli 3 Joule, v redkih primerih dosega 6 Joulov. S karbonskim sistemom v debelini 3 mm pa dosegamo vrednosti udarne trdnosti 15 Joulov.
Z dodatkom karbonskih vlaken v armirne in zaključne omete povečujemo tudi elastičnost in natezno trdnost fasadnega sistema. To hkrati pomeni tudi vgrajevanje armirnega sloja z majhnimi napetostmi, kar je zelo pomembno pri visokoizolativnih sistemih (debelejše toplotne izolacije).
Novejši zaključni sloji so izdelani tudi s posebnim “hidroperl” efektom, ki preprečuje zaključnim ometom, da bi se prekomerno navlažili in se zato po dežju hitro posušijo. Zaključni omet s takšno lastnostjo v večji meri preprečuje nastanek alg in plesni na fasadah. Sušenje karbonskega fasadnega sistema je šest krat hitrejše od dosedanjega najboljšega fasadnega sistema. Pri procesu fotokatalize polprevodniški anorganski materiali s pomočjo sončne svetlobe pomagajo pri čiščenju fasad oziroma omogočajo njihovo samočistilno delovanje.
Skupek vseh teh lastnosti (hidroperl efekt, fotokataliza) skupaj z dodatkom karbonskih vlaken zelo povečuje paroprepustnost ter s tem omogoča “dihanje” fasade.
Najbolj občutljivi del fasade je podzidek, ki je mehansko zelo obremenjen, nagnjen k tvorjenju razpok in vplivu vode. Tudi za takšne primere je možno uporabiti karbonske sisteme za rešitve teh problemov. S posebno recepturo in dodatkom karbonskih vlaken različnih velikosti dosegamo udarne trdnosti 50 Joulov tudi v primeru, ko je izolacijski material EPS (stiropor). Sočasno s pridobivanjem trdnosti zmanjšamo možnost tvorbe lasnih in ostalih razpok na podzidku. V območju podzidka s takšnim sistemom tudi preprečimo prehod vode v lepilni in armirni sloj in s tem preprečimo tvorbo mehurjev na zaključnem ometu na podzidku.
“Dark side” fasade – od bele do črne barve na fasadi
Pri dosedanjih smernicah, ki so predpisane za fasade, se je dovoljevala uporaba vrednosti reflektiranja svetlobe (HBW) nad vrednostjo 25 (Avstrija) oziroma 20 (Nemčija in Švica), kajti absorpcija toplote pri nižjih vrednostih je prevelika in lahko povzroči poškodbe na fasadah, hkrati pa se pri teh vrednostih pojavlja problem z obstojnostjo barvnih tonov. Uporaba zelo temnega barvnega tona lahko povzroči pri direktnem vplivu sonca segrevanje fasade do 80oC. V primeru uporabe barvnega tona pod predpisano vrednostjo proizvajalci niso izdajali garancije za fasada.
S karbonskim fasadnim sistemom lahko na fasadah uporabljamo tudi temne barvne tone, kar do sedaj ni bilo dovoljeno, in kljub nižje predpisani vrednosti lahko dobite garancijo za sistem. Za toplotno izolacijo pri takšnih barvnih tonih je obvezno uporabiti mineralno volno, oziroma fasadne izolacijske plošče iz konoplje, ki je kljub povišani absorpciji toplote dimenzijsko stabilna.
Karbonski fasadni sistem s povečano vsebnostjo dimenzijsko različnih karbonskih vlaken nam omogoča uporabo barvnih tonov od bele do črne barve.
Karbonski fasadni sistemi premikajo meje mogočega!
Caparol d.o.o.
Potok pri Komendi 15, 1218 Komenda
T: 059 20 92 20, F: 01 300 70 80,
