Živimo v časih, ko se skrb za okolje in ekologija prebijata v ospredje, saj se stanje na našem planetu drastično slabša. Ekološka gradnja in uporaba materialov, ki ne obremenjujejo okolja tako drastično, pridobivajo na pomenu in se ponovno vračajo v modo. Ob tem se pojavi vprašanje, zakaj se pri mnogih ljudjeh v današnjih časih pojavlja taka mera skepticizma, ko se gre za vgradnjo lesa in lesnih izolacij? Les je bil navsezadnje v uporabi že tisočletja nazaj, saj je močan, ima odlične izolativne lastnosti, je obnovljiv, hkrati pa ga ima Evropa v izobilju. Problem dejansko tiči v uporabi številnih novih umetnih gradbenih materialov, za katere nas konstanto prepričujejo da so boljši in bolj obstojni.
Za tako gradnjo in izoliranje se tako uporabljajo umetni in anorganski materiali (stiropor, strešna lepenka, Alu folija, PVC folija, PE folija, mineralna volna). Vedno več je betona, kovine, plastike. Našteti materiali, razen mineralne volne slabo prepuščajo vodno paro in s tem onemogočajo dihanje konstrukcije oz. kvalitetno mikro klimo. Vodna para ostaja v prostoru, ta pa se zrači z odpiranjem oken ter slabim tesnjenjem pri oknih in vratih. Posledica je tudi večja poraba kurilnega olja za 200 m2 bivalnih površin do 4.000 litrov. (Avgustinčič, 2015)
PROBLEM KLASIČNIH ZIDANIH HIŠ
Vlaga. Nikjer dobrodošla in nikoli zaželjena, saj povzroča nastajanje plesni in propadanje gradbenih materialov, hkrati pa niti približno ni dobra za naše zdravje. Prav prehajanje vlage pri lesu predstavlja največji problem, saj lahko povzroča gnitje in propadanje, česar se vsi zavedamo. Česar pa se ne zavedamo tako pogosto je dejstvo, da je temu v veliki meri kriva neprimerna izolacija. Taka nepropustna umetna izolacija, ki vode ne prepušča, temveč jo zadrži in vrne nazaj v prostor, poskrbi, da to vlago les ponovno vpije in tako začne propadati.
Če ga pa ga obdamo z naravnimi materiali, ki vlago sprejemajo enako kot les, se le ta porazdeli na vse materiale enakomerno. S tem podaljšamo obstojnost lesene konstrukcije, hkrati pa z najmanjšo možno debelino stene dobimo ustrezno toplotno stabilnost, majhne toplotne izgube. Lesena hiša je grajena brez parnih zapor, zaradi česar se izboljša tudi mikro klima v stavbi. (Avgustinčič, 2015)
Problem v uporabnosti lesa torej ne leži v tem kje ga uporabljamo, temveč kako smo ga pred tem obdelali in s čim ga bomo obdali. Les ima namreč odlične fizikalne lastnosti, ki pa jih moramo izkoristiti na pravilen način. Njegova življenjska doba je odvisna od načina njegove uporabe. Če les primerjamo z opeko ali betonom, hitro ugotovimo, da sta opeka in beton bistveno bolj odporna na vlago kot les, zato ni tako pomembno, s čim ju obdamo. Pri gradnji lesenih hiš pa je to ključnega pomena. Ker imamo v bivališčih večji del leta temperaturo v notranjosti višjo od zunanje temperature, ta zrak prejme veliko vodne pare, ki nastaja kot posledica, dihanja, likanja, pranja, sušenja, kuhanja itd. Na tak način sami konstanto povečujemo količino vlage v zraku, ki nato prehaja na steno in tudi v njo. Ko le ta prehaja skozi obodne konstrukcije zunanje stene ali strehe, se ohladi, pri tem pa presežek vodne pare kondenzira. Prav ta kondenz je za konstrukcijo največji sovražnik, saj lahko sčasoma zmanjša trdnost lesa in navsezadnje celotne konstrukcije. Kar pa ne pomeni, da je les zaradi tega neuporaben, prav nasprotno, ima odlično sposobnost sušenja.
Kot smo že omenili, je glavni problem modernih hiš, da ne ”dihajo” in v sebi popolnoma zadržijo vlago, kar vodi v dejstvo, da je potrebno redno prezračevanje, ki kljub temu ne zagotavlja najbolj zdravega ozračja v našem domu.
V kolikor pa les obdamo z izolacijskimi materiali na osnovi lesa (lesno vlaknene plošče Agepan, celulozna izolacija Isocell), omogočimo, da se presežek vlage porazdeli na vse materiale. Te omogočajo prehajanje vlage v zunanjost in sušenje, s čimer izolacija in les obdržita prav vse svoje toplotno izolativne sposobnosti.
Če vgradimo celulozno izolacijo, omogočimo, da se vodna para porazdeli na večjo površino, ob tem pa je celulozi dodana borova sol, ki preprečuje nastanek plesni. Tudi za leseno konstrukcijo je priporočljivo, da za zaščito uporabimo premaze na osnovi borove soli (Borosol, ipd.). Glavna lastnost borovih spojin je poleg dobre difuzivnosti, ki omogoča dobro zaščito, še širok spekter delovanja proti insektom in glivam. Borova sol tudi zavira proces gorenja, saj v stiku z ognjem tvori kristalino, ki onemogoča dotok kisika. (Avgustinčič, 2015)
EKOLOŠKI ASPEKT CELULOZNE IZOLACIJE IN LESA
Vsi smo seznanjeni s tem izrazom, vendar kaj točno zajema? Da material smatramo kot ekološki, mora izploniti več pogojev. Izdelan more biti iz naravnih surovin, zdravstveno neoporečen, proizvodnja ne sme porabiti veliko energije in med njo ne smejo nastajati škodljive emesije, hkrati pa morajo biti maksimalno toplotno in zvočno izolativni, s čimer dosežemo majhno porabo ogrevalne energije… pa še reciklirate se more. Torej, seznam je kar dolg in od vseh možnih naravnih materialov je prav celuloza tista, ki izpolnjuje vse pogoje. Celulozna izolacija je namreč narejena iz starega papirja, ki se mu doda borovo sol in je med vse materiali okolju še najbolj prijazna.
Veliko testov tudi dokazuje, da ima celulozna izolacija do 7 dB boljšo zvočno izolacijo v vmesnih stenah kot običajne plošče iz vlaken. Celuloza je na samem vrhu tudi pri preizkusu protipožarne zaščite na gradbenih elementih od F30 do F90 v primerjavi z običajnimi izolacijskimi materiali. Po standardu EN B-s2-d0 dosega najboljše rezultate v kategoriji gorljivih izolacijskih materialov. Zmožna je vpijati vlago in jo nato zopet oddajati nazaj v prostor, brez da bi pri tem izgubljala svojo funkcijo izoliranja. Celuloza na zelo naraven način uravnava klimo v prostoru in zato zelo znižuje stroške ogrevanja. Iz vidika gradbene fizike deluje pri sanacijah ali pri sistemih z ravnimi strehami, ki nimajo prezračevanja, kot zalogovnik vlage. Še posebej pri gradnji z lesom je zrakotesnost in vetrna tesnost bistveno boljša, kot pri običajnih ploščah iz vlaken. (Avgustinčič, 2015)
ZAKAJ SE ODLOČITI ZA EKOLOŠKO HIŠO?
Preprosto zato, ker moderni načini ekološke gradnje ob uporabi napredne tehnologije gradnje in izjemno učinkovitih in trajnih materialov prijaznih do okolja in naše prihodnosti ponuja nivo bivanja, ki si ga v klasičnih hišah težko privoščimo.
Konstrukcija hiše bo v primeru, da jo bo izvajalo usposobljeno podjetje, ki bo poskrbelo za gradnjo po vseh najnovejših standardih, imela izjemno dolgo življenjsko dobo. Prav tako lahko kvalitetna celulozna izolacija ob pravilnem nanosu poskrbi za dom, ki bo poleti hladen in pozimi prijetno topel, brez nepotrebnega (in dragega) prižiganja klime oz. zimskega ogrevanja. Taka hiša bo namesto nezdravega zadrževanja zraka dobesedno dihala in vam omogočala popolnoma izkušnjo kvalitetnega bivanja… pa še za boljšo prihodnost našega planeta s tem poskrbite, kar pa sploh ni slabo.
Vir: Diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja; ”Uporaba ekoloških oziroma alternativnih gradbenih ter toplotnoizolacijskih materialov s poudarkom na celulozni izolaciji”, David Avgustinčič, 2015, Šolski center Novo Mesto, Višja strokovna šola Lesarstvo
Izvajalec EKOLOŠKE GRADNJE in vgradnje CELULOZNE IZOLACIJE ISOVELL – TRENDISOL
PROMOBILE d.o.o., Mokrška ulica 14, 1000 Ljubljana
01 2834 605. Več na www.promobile.si
