Nepovratne subvencije Eko sklada
Tretje poglavje iz strokovnega priročnika za gradnjo hiše: Montažna hiša – moj novi dom
Pri gradnji hiše lahko na razpisu za nepovratna sredstva Eko sklada kandidiramo za sofinanciranje nakupa posameznih komponent hiše, to je vgradnja solarnega sistema (ukrep A), vgradnja toplotne črpalke (ukrep C) ali vgradnja sistema prezračevanja z vračanjem toplote (ukrep G), ali pa za sofinanciranje gradnje cele hiše (ukrep I). Nima smisla, da bi pri gradnji nove hiše zaprosili samo za sofinanciranje posameznih komponent, saj je subvencija za gradnjo hiše dvakrat višja.
Osnovni pogoj za pridobitev sredstev za gradnjo hiše je, da mora imeti hiša potrebe za ogrevanje pod 15 kWh/m² na leto. To hkrati pomeni, da je hiša pasivna. Tega pridevnika se mnogi še vedno bojijo. V določenem pogledu gre res za marketinško nalepko, na drugi strani pa pasivna hiša pomeni danes najvišjo stopnjo udobja. Prezračevane so z rekuperacijskim sistemom, so zrakotesne, njihov ovoj je izdatno izoliran, imajo najboljše stavbno pohištvo, ogrevanje se ne čuti, stene ne oddajajo hladu, ustrezajo prihajajočim predpisom in imajo višjo vrednost na trgu.
Slika 1. PHPP – Izračun toplotne bilance hiše.
V praksi pri montažnih hišah to pomeni, da potrebujemo 20 cm izolacije v tlakih, 25 cm izolacije v fasadi, 40 cm izolacije v ostrešju. Vgraditi moramo prezračevalni sistem z vsaj 80-odstotnim izkoristkom, sodobni generator toplote z visoko energijsko učinkovitostjo ali fotovoltaiko. Stavbno pohištvo mora imeti toplotno prehodnost U pod 0,9 W/m²K in mora biti vgrajeno po smernicah RAL .
Dokazati je treba toplotno bilanco stavbe s PHPP izračunom, ki sledi PZI projektom arhitekture in strojnih inštalacij. Zrakotesnost se dokazuje s testom zrakotesnosti, t. i. testom Blower-Door. Vgrajeni materiali in oprema se dokazujejo s certifikati in z nadzorom, ki ga opravi ustrezno usposobljen nadzornik gradnje.
slika 2: test zrakotesnosti Blower-Door
Višina subvencije Eko sklada
Višina subvencije je odvisna od toplotne bilance hiše, velikosti hiše in vgrajenih materialov. Eko sklad ločuje pasivne hiše na tiste, katerih letna potreba po ogrevanju je pod 15 kWh/m² na leto, in na tiste, katerih potreba po ogrevanju je pod 10 kWh/m² na leto. Subvencija se dodeljuje glede na kvadraturo neto ogrevane površine, vendar ne več kot za 150 m². Pri materialih je višina subvencije razdeljena na tri segmente, ki se delijo na izolacijo sintetičnega, mineralnega in naravnega izvora. Kadar je 70 odstotkov volumna izolacije naravnega izvora, je subvencija najvišja.
Po naših izkušnjah je cena pasivne hiše za cca 15.000 EUR višja od nizkoenergijske hiše, zgrajene po trenutno veljavnih minimalnih zahtevah in brez prezračevalnega sistema. Subvencija Eko sklada pokrije razliko med nizkoenergijsko in pasivno hišo.
Eko sklad da ali ne?
Opažamo, da se ljudje težko odločijo, ali bi zgradili hišo po zahtevah za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada ali ne. Mnenja so zelo nasprotujoča si in včasih celo zavajajoča. Nekateri izvajalci nimajo znanja za izgradnjo pasivne hiše in za pridobitev subvencije Eko sklada, na koncu pa se njihovo delo še preverja in dokazuje. Za druge izvajalce to pomeni dodatno delo in obveznost, zato radi prikazujejo, da pasivne hiše niso smiselne.
Mnenje JARISA je, da je odločitev zelo preprosta. Če pogledamo, da bodo morale biti vse hiše po direktivi EU po letu 2020 skoraj pasivne, potem res ni smiselno, da bi si zgradili novo hišo, ki tik pred vselitvijo ne ustreza več novim predpisom. Odkar okna tesnijo, prezračevanje potrebuje prav vsaka hiša, ne glede na to, ali je zidana, iz siporeksa, lesena ali gre zgolj za stanovanje v bloku. Poleg tega tako rekoč ni razlike v ceni med nizkoenergijsko in pasivno hišo, zato dobimo za isti denar veliko udobnejšo in vrednejšo hišo. Poleg tega imamo garancijo, da bo izvajalec svoje delo opravil strokovno, saj mora svojo izvedbo dokazati.
Avtor:
Boris Mihovec
JARIS d.o.o.
