Priprave na zimo na EKO način?

B O D I T E    P R I J A Z N I    D O    S E B E                         O B    N A J N I Ž J I H    C E N A H

O K O L J E V A R S T V E N O    O G R E V A N J E

CENOVNO DOSTOPNA METODA V SODELOVANJU Z NARAVO

Naravna vzroka kot sta sonce in aktivnost vulkanov, sta imela večji učinek na našo atmosfero pred industrijsko revolucijo, od sredine 19. stoletja dalje pa ima človeški faktor vse večjo vlogo (vir: Pefprints). To pomeni, da višamo temperaturo mi (vir: NASA), z našimi vsakdanjimi navadami, kot je pretirana uporaba vozil, klimatskih naprav, tovarn in nenazadnje tudi z ogrevanjem naših domov z nafto in oljem (vir: WWF). Ogrevanje na biomaso, ki pa je vedno bolj priljubljen (vir: energasistemi), zaradi dobrih izkoristkov in obrestovanih investicijah, kaže potencial pri reševanju naše prihodnosti.

Vsi podatki so aktualni in se nanašajo na povprečno velikost slovenskega doma – cca. 175 kvadratnih metrov (vir: GURS, 2018). Upoštevana je splošno priznana ogrevalna sezona, in sicer 6 do 8 mesecev oziroma 1500 do 2000 delovnih ur (ogrevanje sanitarne vode: + 200-300 ur) (vir: Porabimanj.info).

Največji onesnaževalec v naših domovih je kurilno olje. Poleg tega, da je najdražji energent in zanj porabi povprečen Slovenec caa. 2300 €/letno, ob začetni investiciji 10.000 €, proizvaja največje izpuste ogljikovega dioksida med vsemi ogrevalnimi sistemi. Cena konstantno variira in ima slab ogrevalni izkoristek. Prednost je v njegovi enostavni uporabi (vir: Garos & Mariborinfo).

Veliko boljše, predvsem za naše okoljevarstvene namene, so toplotne črpalke, katerih cena na letni ravni variira med 650 in 850 €, ob začetni investiciji cca. 15.000 do 17.000 € (odvisno od vrste črpalke). Pri tej obliki se lahko uporabniki pohvalijo z ničelnimi izpusti ogljikovega dioksida in večinoma dolgo življenjsko dobo sistema. Problem pri teh je le, da je potrebnega veliko prostora, imajo slabši izkoristek pri nižjih temperaturah (takrat je lahko tudi glasnejše delovanje), vlažnost zemlje, vsaka lokacija ni primerna in potrebna so dovoljenja ter analize vode pred nakupom (vir: Garos & Mariborinfo).

Na drugi strani pa je ogrevanje na biomaso. Oblik kurjave v tej stroki so štiri: drva, sekanci, peleti in briketi. Ti so ustvarjeni iz strogo reguliranih gozdov EU. To pomeni, da je dovoljeno sekati le količino lesa, ki v tistem letu ponovno zraste (vir: osebni; intervju z gozdarjem GIS). Gre torej za obnovljiv vir energije v obliki rastlin, katere med svojim življenjem in z rastjo vsrkajo ogljikov dioksid, toplogredni plin, ki je tudi glavni povzročilec segrevanja ozračja. Peleti znašajo caa. 750 €/letno, ob začetni investiciji 12.000 € imajo najvišjo kurilno vrednost. Pri briketih je podobno, caa. 500 €/leto, ob začetni investiciji 13.000 €., imajo višjo kurilno vrednost od drv, z manj dela in manj pepela. Pri obeh je možnost popolne avtomatizacije ogrevanja in nadzora na daljavo, manj odpadnega materiala in enostavna uporaba, so pa potrebni suhi prostori za skladiščenje (vir: Garos & Mariborinfo).

Torej, kaj pravite? Želite narediti prvi korak k boljšemu jutri? To naredite tako, da zmanjšate stroške ogrevanja z izkoriščanjem obnovljivih virov energije.

N. P.                                                                                        Vsi viri so dostopni pri avtorju besedila