Pojav plesni stanovalcem nikakor ne omogoča ugodnega bivanja, hkrati pa je zelo nevarna za zdravje tistih, ki v takih prostorih bivajo. Vlaga in plesen negativno vplivata tudi na sam objekt, kateremu zmanjšuje trdnostne lastnosti zidu in varnost zgradbe.
Z vgradnjo novega in sodobnega stavbnega pohištva smo prezračevanje prostorov po »naravni« poti ustavili. Za nevarnost kondenzacije in povečane vlažnosti dodatno poskrbi današnja veliko manjša poraba toplotne energije namenjene ogrevanju. Povečana količina vlage nastane z dihanjem, znojenjem, umivanjem, kuhanjem, sušenjem perila, nepravilnim prezračevanjem … Dodaten razlog za povečevanje vlage v prostorih so tudi gradbeno-fizikalne nepravilnosti, poškodbe instalacij, poškodbe fasade, zamakanja strehe, nezadostna izsušitev materialov pri novogradnji, lahko pa tudi nepravilno nameščena in razporejena grelna telesa.
Vlaga in plesen v bivalnih prostorih
Vlaga in plesen v bivalnih prostorih dandanes predstavljata velik problem. Stavbe, grajene pred dvema desetletjema in še več nazaj, niso bile tako dobro toplotno izolirane, zato je lahko vlaga iz zgradb prehajala kar po naravni poti skozi stene. Prav tako stavbno pohištvo bivalnih prostorov ni tako dobro tesnilo kot danes.
Kako se kaže prekomerna vlažnost?
V prostoru je prekomerna vlažnost oziroma kondenzacija vidna kot rosenje okenskih stekel, luščenje barve na oknih, odstopanje tapet in ometa, nastajanje rumenih madežev, pojav gliv in plesni, prisoten pa je lahko tudi vonj po plesni. Dobro je vedeti, da plesen nastane v temperaturnem območju med 0 do 40 °C, pri pH 4,5 do 6,4 ter relativni vlažnosti med 80 in 85 odstotkov. Plesni najbolj ustreza kislo okolje, pojavlja se tako v svetlem kot v temnem okolju, razvojna doba pa znaša od dveh do šest mesecev.
Kondenzacija je združitev hlapov v tekočino, ki se pojavi kot vlaga v obliki kapljic, ko je zrak z njo preveč nasičen. Za nastajanje kondenzacije je poleg vlažnega zraka potrebna še hladna površina. Če je temperatura na površini gradbene konstrukcije nižja od rosišča temperature notranjega zraka, pride na njej do kondenzacije. Z vlago v prostoru pa se »napajajo« tudi površine sten in zidov, katerega rezultat je prekomerno navlaženje in pojav plesni.
Plesen v bivalnem prostoru onemogoča udobno bivanje
Plesen neugodno vliva na imunski sistem in povzroča alergije, pri že obstoječih boleznih se lahko pojavijo infekcije dihalnih poti, lahko izzove glivična obolenja, alergične reakcije kože, simptome prehlada, glavobol … Plesen pa je posebej nevarna za majhne otroke. Pojav plesni stanovalcem nikakor ne omogoča ugodnega bivanja, hkrati pa je zelo nevarna za zdravje tistih, ki v takih prostorih bivajo. Vlaga in plesen negativno vplivata tudi na sam objekt, kateremu zmanjšuje trdnostne lastnosti zidu in varnost zgradbe. Vlaga na in v stenah zmrzuje, pri čemer opeka in omet pričneta razpadati. Vlaga v zidovih tudi raztaplja soli, kar povzroča luščenje ometa, laka in tapet, sol pa se izloča na površini zidov. Ob vsem naštetem pa se na tako »oboleli« steni poveča toplotna prevodnost toplotno izolacijskih materialov in s tem zmanjšuje toplotna izolativnost gradbenih elementov in celotnega objekta.
Okna na stežaj
Spodnja meja ugodja je pri 30 odstotkih relativne vlažnosti. Pri temperaturi zraka 20°C v prostorih je območje ugodja med 45 in 60 odstotkov relativne vlažnosti. Za dosego tega ugodja je treba prostore prezračevati iz zdravstvenih in higienskih razlogov. Spodnja predpisana meja izmenjave zraka znaša 0,7 izmenjave na uro. Želeno ugodje stanovanjskih prostorov se dosega z rednim prezračevanjem prostorov na prepih. Prezračevanje na prepih naj se izvaja vsake tri ure in vedno po večjih aktivnostih, med katere spadajo kuhanje, tuširanje, kopanje, sušenje perila …
Velikokrat se navaja tudi minimalni pogoj prezračevanja, ki pa ne pokriva zakonskih določil in največkrat ne dosega zadostnega udobja. Zračili naj bi vsaj trikrat na dan po 3 do 10 minut z odprtjem oken in vrat – na prepih. Čas je odvisen od letnega časa, zunanje vlažnosti in vremenskih razmer. V zimskem času, ko je zunanja relativna vlažnost nižja od vlage v poletnih mesecih, in ob vetrovnem vremenu je čas prezračevanja krajši, poleti daljši. Število prezračevanj pa je odvisno od časa in števila prisotnosti oseb in se gotovo razlikuje med prezračevanjem čez teden ali ob vikendih.
Dobro je vedeti, da plesen nastane v temperaturnem območju med 0 do 40 °C, pri pH 4,5 do 6,4 ter relativni vlažnosti med 80 in 85 odstotkov. Plesni najbolj ustreza kislo okolje, pojavlja se tako v svetlem kot v temnem okolju, razvojna doba pa znaša od dveh do šest mesecev.
Kako zmanjšati povečano vlažnost?
Povečana vlažnost v vseh prostorih se lahko zmanjšuje z zapiranjem vrat kopalnice in kuhinje ter vrat neogrevanih prostorov v času kurilne sezone. Pralni in sušilni stroji ter vlažno perilo naj bodo v kletnih prostorih. Tudi sobne rastline so vzrok za povečanje vlažnosti v prostorih, a teh ni treba odstraniti – le na vrhu zemlje rastlini dodamo do dva centimetra peska. Največje težave s preveliko vlago v stanovanjskih prostorih se pojavljajo predvsem pri obstoječih stanovanjskih objektih, v kolikor pri energetski sanaciji ni bila izvedena investicija v mehansko oziroma prisilno prezračevanje z rekuperacijo. Rekuperacija je vračanje svežega zraka v bivalne prostore, pri čemer je ogret ali ohlajen s toploto izstopnega zraka. Vgradnja teh sistemov je priporočljiva pri sodobnih novogradnjah, nujna pa pri gradnjah nizkoenergijskih (NH) in pasivnih (PH) objektov. Razvoj plesni se lahko zmanjša predvsem z odpravo vzrokov. Vsi ostali posegi, v kolikor se postopek izvaja zgolj površinsko, žal nimajo dolgoročnega učinka. Za dolgoročno odpravo plesni je treba upoštevati, da optimalna vlaga v prostoru ne presega 60 odstotkov.
Pri sanacijah »okuženih« gradbenih elementov je treba trajno odstraniti vsaj omet, morda izvesti celo demontažo stavbnega pohištva. Površinska odstranjevanja plesni s kemičnimi sredstvi na osnovi klora so hitro učinkovita, za človeka pa zelo nevarna sredstva. Bolj primerna je uporaba alkohola, špirita ali kisa z več kot 25 odstotkov kisline. Med najbolj »zelene« začasne načine reševanja plesni sodi alkoholni kis pomešan z vodo v razmerju 1:1. Vsa ta sredstva se nanesejo s krpo, čopičem ali krtačo z močnim napajanjem poškodovanih površin. Pred tem izvajanjem je treba posušene površine sten obrisati s suho bombažno krpo ali z drgnjenjem s ščetko. Pri tem izvajanju del je nujna uporaba sredstev za zaščito kože in dihalnih poti.
Radon in njegovi vplivi na zdravje
Radon nastane z radioaktivnim razpadom urana in radija v zemeljskih skladih pod našimi tlemi in prehaja na površino v zrak. Pri nadaljnjem spontanem radioaktivnem razpadu radona nastanejo trdni razpadni produkti, tako imenovane radonove hčere. Te delce vdihujemo in tako zaidejo v naše pljučno tkivo, kjer še naprej oddajajo sevanje. To sevanje lahko poškoduje naša dihala. V stavbe radon prehaja iz tal skozi odprtine, razpoke in vrzeli, tako ga najdemo v stanovanjih, pisarnah, učilnicah in vrtcih. Najpogostejše poti prehoda radona v stanovanja so razpoke v tleh in odprtine ob inštalacijah. Visoka stopnja radona v bivalnih zaprtih prostorih je dejavnik, ki prispeva k večjemu tveganju za nastanek pljučnega raka. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Istituto per la Ricerca sul Cancro menijo, da je radon rakotvoren, uvrščajo ga v isto skupino kot cigaretni dim in benzen (IARC 1988). Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization) je radon določila za drugi največji dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka, ocena se giblje okoli 10 odstotkov, glede na celotno število obolelih za to boleznijo.
Koliko radona v zraku je še “dovoljenega”?
Kakšne pa so opozorilne oziroma mejne vrednosti radona v zraku?
Regulativa se razlikuje od države do države, mejne vrednosti so večinoma v območju 200-400 Bq/m³. Različne mejne koncentracije v državah Evropske unije so posledica različnega zavedanja problema in različne stopnje ozaveščenosti. Norveška agencija NRPA priporoča, da naj bo raven radona v bivalnem okolju čim nižja. Sanacija prostora naj bo opravljena v primeru, ko vrednost radona v njem preseže 200 Bq/m3. NRPA priporoča skrbne preglede tudi v prostorih in bivalnih okoljih, kjer vrednosti presegajo 100 Bq/m3. Norveški urad za varstvo pred sevanji meni, da bi bilo treba stavbe, v katerih so delovna mesta, šole, poslovni prostori tudi zakonodajno opredeliti. Enako tudi za stanovanja, ki so namenjena za najem. 170.000 norveških stanovanj ima koncentracijo radona višjo od 200 Bq/m³. V Italiji odkrijejo 1500-6000 smrtnih primerov na leto, ki so povezani izključno z radonom, v Združenih državah Amerike pa so ugotovili, da je zaradi radona ogrožena vsaka petnajsta hiša.
Radon v slovenskem okolju
Radon zasledimo v majhnih količinah v zemljini in kamninah, količina pa se lahko močno razlikuje od kraja do kraja, glede na geološke pogoje. Sproščajo ga kamenine, kot so granit, lehnjak, porfir, bazalt in pozolanski cement. Meritve kažejo različne vrednosti, tako med različnimi deli države
Trajna rešitev v boju z vlago in plesnijo – WET EX, najcenejša in zanesljiva sanacija
Se tudi vi že več let borite z vlago in zdravju škodljivo plesnijo? Enkrat za vselej izsušite vlažne zidove!
Kapilarna vlaga – rešitev je vgradnja naprave WET EX, ki zagotavlja suhe zidove in višjo kakovost bivanja brez gradbenih del, brez hrupa in umazanije in okolju prijazno brez kemije. Kako deluje? Tam, kjer je pomanjkljiva hidroizolacija, se kapilarna vlaga pri zgradbah zaradi kapilarnih sil vedno širi po zidu navzgor. Pri tem se zaradi strujanja skozi zidne kapilare ustvarja negativno polarizirano polje, ki dvigovanje vlage po zidu še pospešuje. Sistem WET EX z obratom polaritete povzroči, da se vodne kapljice na novo usmerijo in začnejo gibati proti negativno nabitim tlem in tako izrine vlago iz zidov. Ponoven vdor vlage je preprečen.
Kondenzna vlaga – v tem primeru je zanesljiva rešitev vgradnja sistema nadzorovanega prezračevanja, ki ima številne prednosti za zdravo bivanje.
Napovedali smo vojno vlagi in strupeni zidni plesni. Pridružite se nam na zmagoviti poti.
EUROSTIL,
www.eurostil.si, 041 442 627
