Vrste lesenih hiš

Drugo poglavje iz strokovnega priročnika za gradnjo hiše: Montažna hiša – moj novi dom

Zakaj sploh lesena hiša?
Če verjamete ali ne, se 90 odstotkov naročnikov odloči za leseno hišo, ker je hitro vseljiva, cena vnaprej znana in ker je gradnja vodena. Pri gradnji hiše se namreč zvrsti več kot 50 različnih izvajalcev. Od projektantov, izvajalcev zemeljskih del, komunalnih vodov, gradbeno-obrtniških del do izvajalcev za ureditev okolice. Zato naročniki stremijo k temu, da se dogovarjajo s čim manj podjetji za izvedbo hiše. Ljubezen do lesa, energijska in potresna varnost so sekundarnega pomena.
Kljub temu je lesenih hiš več vrst, vsem pa je skupno, da so prijetne za bivanje, da so hitro zgrajene, gradnja je vodena. Trajnost, pogostost vzdrževanja, požarna in potresna varnost lesenih hiš so odvisne predvsem od kakovosti izvedbe. Poglejmo si primere lesenih hiš.

Kanadska montažna hiša
Kanadska in lahko rečemo tudi ameriška hiša je najbolj osnovna oblika montažne hiše. Zahodnjaki imajo svoj način razmišljanja in gradijo hiše za trenutne potrebe. Po načelu mlad par brez otrok potrebuje majhno hišo, ko dobi otroke, potrebuje nekoliko večjo hišo, ko otroci odidejo, potrebuje zopet manjšo hišo. Poleg tega so vezani na službo in brez težav menjajo okolje in hišo. Zato so te hiše grajene izjemno racionalno z izjemno nizkimi stroški. So iz lesa najmanjšega možnega preseka. Osnovna dimenzija lesenega elementa zunanje stene je samo 4 x 12 cm. Okvirna konstrukcija je največkrat obojestransko obdana s tankimi ploščami OSB. Izolirane so znotraj lesene okvirne konstrukcije, praviloma z mineralno volno. Največkrat so oblečene z vinilnimi fasadnimi paneli, znotraj so zaključene z mavčnokartonskimi ploščami. Za ogrevanje uporabljajo t. i. klimate, ki hišo hladijo in grejejo z vodenim zrakom.

Primer kanadske montažne hiše: izjemno vitka konstrukcija.

Te hiše za slovenski prostor niso primerne. Najprej zato, ker statično niso dimenzionirane za naše območje. Najprej omenimo obremenitev snega, kar bi se še nekako dalo modificirati, ter horizontalne obtežbe, kot so neurje, vihar, potres. Potem so tukaj še pomanjkanje izolacije toplotnega ovoja, zrakotesnost, tehnika ogrevanja, nezadostnost stavbnega pohištva in drugo.

Evropska montažna hiša
Je najbolj razširjen sistem lesene gradnje. V tovarnah se pripravi velikostenske elemente. Zunanje stene s fasadno izolacijo, okni, policami, notranjimi oblogami, notranje stene z oblogami, stropne plošče z oblogami. Gre za leseno okvirno konstrukcijo. Spodnja pasnica, zgornja pasnica, vmes pokončniki. Osnovna dimenzija lesenega elementa zunanje stene je 6 x 16 cm. Ker bi se samo lesena konstrukcija zibala, je treba na vsako stran okvirne konstrukcije namestiti ploščo, največkrat lesnocementno ploščo, manjkrat pa OSB ploščo ali mavčnovlakneno ploščo. Te varujejo objekt tudi pred neurji in potresi. Med ploščami je primarni sloj izolacije, največkrat mineralna volna. Na zunanji strani je fasadna izolacija, največkrat stiropor, in čez tankoslojna fasada. Na notranji strani so montažne hiše največkrat zaključene z mavčnokartonskimi ploščami, tiste boljše pa imajo še vmesni prostor, t. i. instalacijsko ravnino, ki je še dodatno izolirana.

Primer evropske montažne hiše: zaradi parnih zapor ni učinka lesa na bivalno okolje.

Zamera montažnim hišam gre zaradi uporabe parnih zapor, ki so v praksi polivinilne folije. Te hiše ne dihajo in uporabnik od vgrajenega lesa nima tako rekoč nič.
Ker gre za prefabrikat, je treba vse definirati vnaprej. Popravki niso možni. Proizvodnja ne dopušča, da se hiša v proizvodnji ustavi in se naredi določene spremembe ter se potem proizvodnja nadaljuje.
In ne, ni vsaka montažna hiša potresno varna. Koliko je hiša potresno varna, pove načrt PZI gradbenih konstrukcij. Če sploh obstaja? Iz načrta PZI vidimo, kako je statik obravnaval horizontalno obremenitev na hišo. Iz tega bi moral v načrtu PZI določiti tudi sistem sidranja in povezovanja konstrukcije. Potem se mora še izvajalec dosledno držati načrta. Cena variira glede na kakovost izvedbe.

Skeletna hiša
Skeletna hiša ni nič novega. Nekaj časa jih niso postavljali, ker ni racionalno z ročnim orodjem izvajati starih tesarskih zvez. Odkar je na trg vstopila tehnologija za obdelavo lesa CNC, se je ta sistem gradnje znova pojavil, in sicer modificiran, saj uporablja nove tehnologije in nove materiale.
Kot pove že ime, je hiša sestavljena iz skeletnega ogrodja. V nasprotju z montažno hišo to ogrodje stoji samo od sebe, brez vsake plošče. Zakaj? Ker ima hiša diagonale in križe, ki skrbijo, da se ne ziba ali ne prevrne. Strokovno temu rečemo zavetrovanje. Skeletna hiša se zgradi tako, da se najprej naredijo računalniške delavniške risbe, ki so primerne za prenos parametrov na lesnoobdelovalni stroj. Ta vsak element obdela skladno z delavniškimi risbami. Nato mojstri dobijo na teren razrezan les z vsemi lesnimi zvezami in ga, podobno kot lego kocke, zložijo v stene. In potem postavljajo steno za steno do strehe. Osnovna dimenzija lesenega elementa zunanje stene je največkrat 8 x 18 cm. Skelet je zunaj največkrat zaprt z lesnovlakneno ploščo, od znotraj pa s ploščo OSB. Vmes je praviloma celulozna izolacija. Na notranji strani zunanjih sten je še instalacijska ravnina, zaključena z mavčnokartonsko ploščo. Notranje stene se konstrukcijsko razlikujejo od tistih v montažnih hišah. Močnejši presek lesa, celo močnejši, kot ga imajo montažne hiše v zunanjih stenah, križi in diagonale. Oploščitve notranjih sten pa so podobne kot pri montažnih hišah. Strop in streha se tudi nekoliko razlikujeta po konstrukciji zaradi uporabe lesnih zvez, drugače pa sta po sestavi podobna tistim v montažnih hišah.

Primer skeletne hiše: močni preseki lesa, dvojno zavetrovanje.

Prednost skeletnih hiš v primerjavi z montažnimi sta predvsem močnejša konstrukcija in dvojno zavetrovanje. Zato so skeletne hiše odpornejše proti neurju in potresom. Bivalno udobje je večje, saj v skeletnih hišah ni parnih zapor. Hiše dihajo. Grajene so iz lesa in materialov na bazi lesa, zato so prijetne.
Lahko rečem, da je JARIS zrasel na skeletnih hišah in zato poudarjam, da je izvedba skeletne hiše hkrati tudi najbolj zahtevna. Že zaradi konstruiranja, montaže, zrakotesnosti, potresne varnosti, zaščite pred poškodbami in podobnega. Vsi materiali so hidroskopični, zato izvedba ne dopušča napak niti v gradbeni fiziki niti pri izvedbi detajlov. Žal v Sloveniji ni veliko podjetij, ki to zmorejo. Potem pa je še vprašanje garancije, saj skeletno gradnjo praviloma ponujajo manjša podjetja s komaj nekajletnim poslovanjem.

Masivna lesena hiša
Masivna lesena gradnja danes pomeni, da so hiše grajene iz križno lepljenih plošč. Križno lepljene plošče se uporabljajo tako za gradnjo družinskih hiš kot tudi za najbolj zahtevne lesene objekte, kot so hoteli, večstanovanjski objekti, šole in druge javne stavbe.
Ta gradnja je med vsemi lesenimi najbolj prvinska. Zunanje stene so brez parnih zapor ali parnih ovir, brez raznih lepilnih trakov in so zrakotesne ter difuzijsko odprte; dihajo.

Primer masivne lesene hiše: brez parnih ovir in parnih zapor.

Osnovna konstrukcija so križno lepljene plošče, največkrat troslojne, debeline 10 cm. Volumen lesa v konstrukciji križno lepljenih sten je štirikrat večji od volumna lesa v skeletnih stenah in kar šestkrat večji od volumna lesa v montažnih stenah. Zunanje stene so obdane z izolacijskim slojem, ki je lahko bodisi iz mineralne volne bodisi iz lesnih vlaken ali plute, čez pride tankoslojni omet. Notranja stran je obdana z instalacijsko ravnino in mavčnokartonskimi ploščami. Medetažna plošča je pet- ali večslojna, večje debeline, med 14 in 20 cm. Strop v prostoru velikokrat ostane viden. Strešna konstrukcija je enaka kot pri skeletnih hišah.
Hiše iz križno lepljenih plošč imajo najboljše sposobnosti ob statičnih, potresnih in požarnih obremenitvah. Omogočajo večjo svobodo arhitekturnim zamislim in zahtevnim konstrukcijskim izzivom. Montaža je še hitrejša in enostavnejša. V primeru kleti dosegamo večjo debelino izolacije na zidanem delu. Lažje izvedemo skrita senčila, izognemo se jeklenim nosilcem. Toplotna stabilnost in akumulacija toplote sta v tem načinu gradnje še bolj izraziti kot v skeletni gradnji. Prenašanje hrupa med sobami in nadstropji se še zmanjša. Tudi trajnost takega objekta je med vsemi lesenimi najdaljša. Zato v JARISu zagovarjamo masivno leseno hišo, kot najboljšo montažno hišo.

Brunarica
Brunarice, kot smo jih poznali včasih, danes niso več primerne za naše območje, morda le za vikend v vinogradu ali visokogorju. Vendar niti po naključju ne ustrezajo več energetskim standardom.
Danes zaradi vse strožjih energetskih parametrov brunarice brez dodatne izolacije zunanjega ovoja niso več dovoljene. Kako to rešiti; bodisi z izolacijo navznoter bodisi navzven. Pri tem se spremeni gradbena fizika, potrebne so parne ovire ali parne zapore. In brunarica ni več brunarica. Sicer je tehnologija tudi precej napredovala. Danes delajo tudi bruna že iz lepljenega lesa, lesne zveze pa na računalniško vodenih strojih. Tudi pihanje skozi špranje se da umiriti z vgradnjo penastih tesnil med bruni.