Večina ljudi v mesecu novembru ne pričakuje veliko od svojega vrta, zaradi česar je kakršen koli okras vrta v tem času sprejet z odprtimi rokami. Večina trajnic prezimi pod zemljo, kar pomeni, da za vzdrževanje strukture vrta potrebujemo rastline, ki ohranijo svojo obliko tudi v zimskem času. V vrtnem centru Eurogarden vam priporočamo zimzelene rastline, pri čemer lahko pri nekaterih najdemo poleg zeleno obarvanih listov tudi raznobarvne jagode ali celo cvetove.
Poskrbimo za zunanje ptice
Zunanje ptice potrebujejo kot vir energije zadosti beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralov. Hrana mora biti okusna in dobro prebavljiva. V trgovinah Eurogarden so na voljo že pripravljene semenske mešanice, ki vsebujejo vse potrebne vitamine in minerale, ki jih ptice potrebujejo. Vse bolj so priljubljene lojne pogače; hrana v kroglicah, ki jo obesite na drevo ali drug primeren prostor in je mešanica živalskega loja in različnih semen. Lojne pogače so energetsko zelo bogate in privabljajo različne vrste ptic. Primerne so tako za zimske kot tudi za poletne temperature, saj prenesejo tako nizke kot tudi visoke temperature, ne da bi spremenile svojo obliko ali sestavo. V vrtnem centru Eurogarden imate na voljo različne ptičje krmilnice, hišice in valilnice.
Naš vrt pripravimo na zimski čas
Razgibanost vrta je še posebej pomembna tudi zato, ker je večina gred že popolnoma praznih in ravnih. Zasaditev okrasnih iglavcev je za razbitje monotonosti vrta zelo priporočljivo. Poskrbite, da so potke na vrtu čiste in urejene, saj lahko veliko prispevajo k obliki in teksturi vrta. Zanimivo je kako deli vrta, ki jih med sezono skoraj ne opazimo, pozimi postanejo pomembni oblikovalni elementi. Vrtni palčki, betonsko okrasje, kamenje, solarna svetila in še mnogo več za poživitev vašega vrta lahko najdete v vrtnem centru Eurogarden.
November je mesec, ko se jesen prevesi v zimo. Ker so dnevi kraki, noči pa dolge in mrzle, zemlja počasi zmrzuje. Ko jo še pokrije sneg, se vrt zavije v zimski počitek do pomladi, ko sonce spet ogreje zemljo. Takim razmeram prilagodimo tudi delo na vrtu. Če imamo na vrtu kompost, ga prekrijemo z odpadlim listjem; za boljše kompostiranje pa lahko uporabimo pospeševalec kompostiranja. Tudi toplo gredo, v kateri imamo posajen radič ali motovilec, zavarujemo s plastjo komposta in listja. Zelišča, ki ne prezimijo, presadimo v posode in prenesemo v klet ali kam drugam, da jih imamo pri roki.
Nekateri želijo tudi pozimi vsaj v določenem delu vrta imeti pestre barve. Za to je zelo primeren čas za sajenje okrasnega ohrovta, ki v teh ne preveč mrzlih dneh zraste v imenitno pisano zimsko prevleko, pa naj bo posajen na zelenjavnem ali na cvetličnem delu vrta. Lahko je zasajen tudi v posode. Na koncu kompaktnega stebla so v lepo rozeto sestavljeni barviti listi, ki tudi v hujšem mrazu ne pomrznejo, kvečjemu se na robovih nabira ivje, ki še poudari lepoto rastline. Tak ostane celo zimo, tja do pomladi, ko navadno požene cvet. Listi okrasnega ohrovta so v sredini beli in rumeni ali pa vseh odtenkov roza, lila do temno škrlatnih, saj jim mraz da še bolj izrazito barvo.
Iz vrtnih vodometov izčrpamo vodo.Če imamo ribnik, ga pustimo pri miru, tudi če zamrzne, ga ne odpiramo z luknjami v led, da tudi ne vznemirimo živali v njem, ki se zarijejo v mulj in tam v miru preživijo zimo. Občutljive rastline zaščitimo pred mrazom z debelo plastjo listja in s smrečjem. Tako pokrite naj bodo pampaške trave in grmovnice, ki so doma v južnejših krajih.
Vrtnicam del stebel pri dnu pokrijemo z zemljo, gnojem ali kompostom. Mlade sadike vrtnic pokrijemo še s smrečjem. Ta jih zavaruje, da v zimskem soncu ne odženejo in kasneje ne pomrznejo. Začnemo tudi razmišljati o spremembah v vrtu, če jih želimo v naslednjem letu. Pri načrtovanju nam bodo v veliko pomoč knjige in revije o vrtovih, ki so mimogrede tudi primerno darilo za vsakogar.
Zelenjavni vrt
Ni boljšega, kot če lahko v hladnih dneh na vrtu naberemo kaj svežega za pod zob. Če smo vrtne gredice pravočasno zaščitili z vrtno kopreno, bomo lahko kljub snegu in mrazu na vrtu pobirali vrtnine, med njimi kodrasto zelje, motovilec, rdeči radič in brstični ohrovt. Še bolje kot pod vrtno kopreno pa uspevajo rastline, ki smo jih posejali v toplo gredo ali rastlinjak. Tam lahko poleg solate pobiramo tudi sveža zelišča, kot sta npr. peteršilj in drobnjak. Kdor pa želi, si lahko čez zimo sveže vitamine pridela tudi v stanovanju z gojenjem kalčkov – v že pripravljenih posodah ali kalilnikih. Ne smemo pozabiti na klet: tam vsak teden preglejmo zelenjavo in sadje in sproti odstranimo pridelke, ki so pričeli gniti.
Posodovke
Velike rastline v loncih, ki vse poletje skrbijo za mično podobo teras in balkonov in smo jih pred zimo spravili v prezimne prostore, je treba redno pregledovati, ker jih lahko zdaj, ko so precej občutljivejše kot v rastni sezoni, napadejo bolezni in škodljivci. V tem primeru v vrtnem centru ali specializirani trgovini čim prej kupimo ustrezno škropivo in poškropimo rastline po zapisanih navodilih. Odpadle in orumenele liste sproti odstranjujmo, rastline pa zalijemo, ko opazimo, da je prst osušena. Prostor, v katerem so posodovke, vsak dan za nekaj minut prezračimo, vendar pazimo, da rastline ne bodo izpostavljene neposrednemu prepihu – torej jih postavimo proč od vrat. Ob toplejših dneh lahko tudi večkrat prezračimo prezimni prostor.
Oskrba sobnih rastlin
Rastlinam v stanovanjih je toplo, vendar pa je zaradi vedno krajšega dne pri njih opaziti, da je njihova rast precej upočasnjena. Tisti ljubitelji lončnic, ki tudi pozimi želijo imeti bujne rastline, lahko v cvetlični kotiček namestijo posebne sijalke ali žarnice za rastline. Te namreč, za razliko od navadnih žarnic, ustvarjajo svetlobni spekter, ki je podoben sončni svetlobi in tako spodbuja fotosintezo in rast rastlin. Če pa takšnih žarnic doma nimate, bo bolje, da lončnicam, ki zdaj ne cvetijo, vsaj za nekaj tednov omogočite počitek v hladnejšem prostoru, s temperaturo okrog 12 stopinj Celzija. Lončnice v toplem prostoru zalivamo redno in jih tudi pršimo z vodo, tiste, ki so v hladnejšem prostoru, pa zares prepustimo počitku in jih zalivamo zelo skopo.
Trajnice pozimi
Večina trajnic pozno jeseni izgubi svoje nadzemne dele. Pri nekaterih trajnicah se listi, stebla in ostanki cvetov enostavno kar razgradijo, pri drugih pa se posušijo in kot suhi ostanejo lepi čez celo zimo. Seveda, če jih jeseni ne porečemo. V preteklosti smo grede s trajnicami jeseni popolnoma »pospravili«. To pomeni, da smo postrigli vse nadzemne dele trajnic ne glede na to, ali bi lahko v svoji posušeni obliki krasili vrt tudi v pozno jesenskem in zimskem času. Vrt oziroma grede so ostale počiščene, a prazne in puste. Še posebno prazno so izgledale, če v okolici ni bilo posajenega nobenega drevesa ali grmovnice.
Z željo, da vam tudi v mrzlih dneh pogled na vaš vrt ogreje telo in dušo, obiščite Vrtni center EUROGARDEN na www.eurogarden.si.