Barvanje listja in vedno nižje temperature nas opominjajo, da se narava pripravlja na počitek. Nam pa opravil v tem mesecu na vrtu še ne bo manjkalo. Jeseni sadimo spomladanske čebulnice, vrtnice, trajnice, drevesa in ne nazadnje okrasne grme.
Sajenje čebulic
Narcise, tulipani, hijacinte in druge spomladi cvetoče čebulnice potrebujejo določeno obdobje nizkih temperatur, da začno poganjati. Čas sajenja čebulnic je od konca septembra do novembra oziroma vse do zmrzali. Najbolje je izkoristite lepe jesenske dni, ko je zemlja še topla in tudi delo prijetno, saj nas grejejo topli jesenski sončni žarki. Predvsem ne smemo pustiti, da nas mraz preseneti. Glede globine sajenja in višine rasti upoštevamo navodila na embalaži. Na splošno velja pravilo: čebulico posadimo približno dvakrat globlje od njene velikosti. Da so cvetovi čebulnic še izrazitejši, jih sadimo v skupine. S kombiniranjem različnih čebulnic in pravilno izbiro barv lahko spretni vrtnar ustvari zanimive, dolgo cvetoče kombinacije.
Sajenje vrtnic
Vrtnice lahko sadimo pozno v jeseni vse do zmrzali. V tem času je šok za sadike zaradi presaditve najmanjši. Razvijejo se nove korenine, vendar jih je potrebno dodatno zaščititi. Vrtnice posajene jeseni bodo naslednje leto lepše in bolj čvrste. Vrtnice, ki že rastejo na stalnih mestih, pred mrazom zaščitimo s prstjo, šoto ali preperelim hlevskim gnojem vsaj 15 cm visoko nad nivojem sajenja. Grmičaste vrtnice sadimo 45 cm do 60 cm narazen, za mini vrtnice pa zadostuje razdalja 30 centimetrov.
Vrtnice potrebujejo sončen in zračen prostor. Sadimo jih na jugovzhodni ali jugozahodni strani. Uspevajo v vseh vrstah tal. Zemlja, v kateri uspevajo, mora biti bogata, pH rahlo kisla in ne prevlažna. Če je zemlja pretežka, ji dodamo kompost in pesek.
Trajnice
So večletne zelnate rastline. Pri večini trajnic jeseni nadzemni del odmre, podzemni del pa prezimi in spomladi poženejo novi poganjki. Med trajnicami so zelnate rastline s korenino, čebulnice, trajne gomoljnice, trajne trave, praproti, trajne močvirske in vodne rastline. Večino trajnic lahko sadimo ali presajamo v mesecu oktobru.
Okrasna drevesa in grmovnice
Ko se odločimo za izvedbo novih zasaditev in gredic, je oktober zelo ugoden mesec, če nam le vreme dopušča in tla niso preveč mokra. Izbira je zelo pestra in vse do zmrzovanja zemlje imamo čas, da uresničimo načrte, ki smo si jih pripravili za letošnjo jesen. Vse rastline, ki jih uvrščamo med nekoliko bolj občutljive na zimski mraz, naj bodo posajene čimprej, da se bodo še pred zimo ukoreninile. Zlasti to velja za zimzelene listavce.
Obisk drevesnice pa je v tem času zanimiv tudi v primeru, če smo odločeni, da bomo sadili spomladi, saj lahko jeseni najbolje vidimo vso pestrost barvanja listja in plodov v tem letnem času. Jesenska barvitost različnih sort japonskih javorjev, ambrovcev, tulipanovcev, ginka in drugih dreves, ki jeseni intenzivno barvajo listje, ne more uiti našemu pogledu. Iz korit bomo odstranili poletne rastline in jih nadomestili s pestrimi zasaditvami trajnic v kombinaciji z jesenskimi resami, mačehami, okrasnim zeljem, gaultherijami in drugimi rastlinami, ki so primerna za jesensko zimsko dekoracijo v zunanjih koritih.
Zelenjavni vrt
V zelenjavnem vrtu pospravljamo pridelke. V oktobru posadimo še ozimnico ali jari česen, posejemo špinačo in zimsko solato. Solato pokrijemo s tunelom, kjer bo še rastla. Poberemo zrele paradižnike, nezrele pa odrežemo pri tleh, obesimo v topel prostor z vrhom navzdol in bodo počasi dozoreli. Peteršilju poberemo zelene dele. Lahko jih posušimo ali zamrznemo. Če želimo imeti peteršilj in drobnjak čez zimo svež, ga posadimo v lončke in prenesemo na okensko polico v kuhinji. Pobiramo zimsko korenje, kolerabo, endivijo, rdečo peso in gomolje zelene. Če imamo na vrtu na mraz občutljiva zelišča, le-ta pokrijemo z listjem ali smrekovimi vejami. Prav tako zavarujemo jesenske posevke špinače, motovilca in zimske solate. Prazne gredice pokrijemo s kompostom ali na grobo prelopatimo in zemljo pustimo čez zimo v grudah, da dobro zmrzne. Pridelke shranimo v zasipnicah in kleteh ali pa jih vložimo/konzerviramo.
Sadni vrt
Obiramo pozne jesenske in zimske sorte jablan, hrušk in kutin. Nešplje oberemo šele potem, ko jih osmodi slana. Sadje, ki ga bomo shranili za ozimnico, obiramo previdno, da na plodovih ne pride do poškodb, ki bi kasneje pri shranjevanju povzročile gnitje. V drugi polovici oktobra dozorijo kakiji. Obiramo jih, ko se začno barvati. Oberemo tudi kivije in jih primerno skladiščimo v kleti. Če imamo letos namen posaditi kakšno sadno ali okrasno drevo in sadilnih jam še nismo izkopali, ker je zemlja zelo razmočena, je potrebno to opraviti čim prej. Sadne sadike so v drevesnicah že na voljo, konec oktobra pa bodo na voljo tudi puljene sadike sadnega drevja.
Pred sajenjem moramo izbrati primeren prostor. Tla dobro pripravimo, paziti moramo na vrste in sorte rastlin, ki za normalno rodnost v svoji neposredni bližini potrebujejo opraševalno sorto (jablane, hruške…), saj se ne morejo opraševati z lastnim cvetnim prahom. Sadike, ki so bile sajene jeseni, spomladi bolje odženejo, saj se rastline pred zimo dobro ukoreninijo in založijo z vodo ter hranili. Tri tedne pred sajenjem izkopljemo sadilne jame. Velikost jame je odvisna od lastnosti tal — slabša, ko so tla, večja mora biti sadilna jama. Na dno jame damo kompost oziroma šoto, nič pa ni narobe, če dodamo gnojilo za založno gnojenje, vendar brez dušika. V prej pripravljeno sadilno jamo posadimo sadno rastlino, zasujemo z zadostno količino zemlje in večkrat potlačimo.
V prej pripravljeno sadilno jamo posadimo sadno rastlino, zasujemo z zadostno količino zemlje in večkrat potlačimo. Ko sadimo, dodamo tudi mineralna gnojila in hlevski gnoj, vendar ne direktno na korenino. Sadikam damo oporo. Ko sadna drevesa posadimo, jih zalijemo. Ne smemo pa pozabiti na drevesa, katera nam že več sezon nudijo svoje sadove. Tudi ta drevesa se pričnejo v oktobru počasi pripravljati na zimo. Z bakrenim pripravkom škropimo breskve. S tem jih zavarujemo pred breskovo kodravostjo v naslednjem letu.
Vinograd
Trgatev grozdja je v glavnem mimo. Proces trgatve in posegi, ki jih opravljamo do vključno prvega pretoka, ko mošt tudi izdatneje žveplamo in ločimo od droži, je povezan z zapletenimi in številnimi kemijskimi in biološkimi procesi, ki se odvijajo v našem moštu. Na te procese lahko s kletarskimi posegi, dodatki enoloških sredstev in temperaturo vplivamo na pospeševanje ali zaviranje le-teh. Seveda želimo omejevati tisto, kar našemu moštu oziroma vinu ni v prid in ga kvari, hkrati pa pospešiti tisto, kar vpliva pozitivno na parametre vina.
Trata
Jeseni trate ne gnojimo z dušikom. Pogosto se v jesenskih dneh opazi, da trava izgublja lepo zeleno barvo. Jeseni uporabljamo gnojila, ki vsebujejo večji delež fosforja in kalija, ki koreninskemu sistemu zagotovita večjo odpornost na nizke zimske temperature; dušik ima v založni obliki. Zadnjo košnjo trave opravimo čim kasneje. Pokošene ostanke trave pograbimo in pospravimo. Jeseni trato pograbimo, odstranimo odpadlo listje z dreves in grmovja, ostanke košnje, odmrle travne ostanke, izločke deževnikov ter posušene dele trave. Tako trato pripravimo na zimski počitek.
Ureditev grobov
Za ureditev grobov imamo veliko možnosti, ki so odvisne predvsem od naših želja. Zavedati se moramo, da je to zahtevno delo. Na razpolago imamo majhen prostor, ki ga moramo urediti tako, da dosežemo čim lepši izgled. Pri tem je pomembna velikost groba. Pomembno je, da so rastline premišljeno izbrane, predvsem pa, da ne zasadimo prevelikega števila različnih rastlin.
Za zasaditve uporabljamo manjše iglavce, zimzelene rastline, trajnice, dvoletnice ali enoletnice. Listavcem se rajši izognimo, da ne bomo imeli preveč dela z odpadajočim listjem. Izbirajmo rastline, ki dobro prenašajo jesenske vremenske nevšečnosti. Za sajenje rastlin uporabimo zemljo za grobove. Za okras posujemo pesek za grobove v različnih velikostih, barvah in oblikah, kot tudi okrasno lubje, ki je na razpolago v različnih barvah.
Veliko uspeha pri delu na vrtu in vaši okolici vam želi Vrtni center Eurogarden! Več na www.eurogarden.si!
