Za bolj kakovostno življenje
Na slovenskem trgu smo prve kvadratne metre ekstenzivne zazelenitve Xeroflor vgradili že pred več kot desetletjem.
Številni objekti in zadovoljni investitorji so dokaz, da je zelena streha brez težav izvedljiva tudi v slovenski klimi. Vsi pomisleki o ustreznosti in primernosti takšnih streh izhajajo predvsem iz neznanja in predsodkov.
Zelene strehe kot jih poznamo sedaj, sestavljene iz več natančno določenih plasti različnih industrijsko narejenih materialov, so relativno nov izdelek. Zgodovina gradnje zelenih streh pa je že zelo dolga, saj so jih poznali že naši daljni predniki. Še posebej priljubljene in pogoste so bile v deželah na severu Evrope.
V obdobju tehnološke revolucije, ko je veljalo le načelo hitreje, močneje, ceneje in so (smo) se do okolja in naravnih virov obnašali kot da so le-ti neomejeni, pa so zelene strehe »padle v pozabo«. S postopnim ozaveščanjem, da je planet Zemlja edinstven, ter da človeštvo s svojim ne- premišljenim ravnanjem močno vpliva na njegov ekosistem in ravnovesje, se je stroka pričela ukvarjati tudi s tematiko okolju prijazne ter energijsko učinkovite gradnje. Eden izmed osnovnih elementov take trajnostno razvojno naravnane gradnje so zelene strehe.
Razmišljanje o zelenih strehah je bilo ne še dolgo nazaj le domena redkih arhitektov in investitorjev. Dvig kvalitete hidroizolacijskih materialov ter tehnologij tesnjenja streh so odpravili pomisleke o ustreznosti zelenih ravnih streh. Tehnološki razvoj in z njim intenzivno izkoriščanje naravnih virov, ki je posledično privedlo do onesnaževanja in negativnih vplivov na okolja pa je generiralo nove momente, ki govorijo v prid zelenih strehe.
Če so gospodarsko-arhitekturne prednosti že poznane, pa so okoljsko-sociološke prednosti tiste, ki v sodobnem življenju dajejo zelenim streham dodaten pomen in vrednost. Te prednosti so:
Izboljšanje mikroklime v mestih. Po strokovnih podatkih je lahko zaradi efekta pregrevanja »betonske džungle« poletna temperatura v urbanih središčih tudi do
5 °C višja kot na podeželju. Tempera- tura na površini »klasične« ravne strehe je do 50 °C višja kot na površini zelene strehe. Z izvedbo zelenih streh v mestih močno zmanjšamo potencialne »sevalne površine«, ki prispevajo k efektu urbanega toplotnega toka.
Številne prednosti zelenih streh
V grobem bi lahko prednosti zelene stre- he razdelili v:
- gospodarsko-arhitekturne in
- okoljsko-sociološke.
Gospodarsko-arhitekturne prednosti so: lepši estetski izgled, vegetacijska plast ščiti strešno konstrukcijo pred UV sevanjem ter preprečuje neposredne mehanske poškodbe kritine ob neurjih (toča, strela …). Zniža se temperaturna obremenitev stre- he (temperaturna razlika 90 do 100 °C na
»klasičnih« strehah se pri zelenih strehah zniža na 40 °C), s čimer se vsaj podvoji življenjska doba hidroizolacijskih slojev, ki zagotavljajo tesnost strehe. Izboljša se toplotna izolativnost objekta ter s tem zniža potrebna energija za ogrevanje in predvsem hlajenje objekta poleti.
Zmanjšanje onesnaženja zraka. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi posledic onesnaženja zraka letno umre preko tri milijone ljudi. Glavni vir onesnaženja zraka so promet, industrijska proizvodnja in termoelektrarne. Vegetacija ekstenzivnih strehe vlaži, hladi in čisti zrak, saj zadrži do 85 odstotkov prašnih delcev. Po podatkih raziskovalcev lahko 1 m² zelene strehe v letu zadrži do 0,2 kg prašnih delcev iz zraka, tudi najbolj finih.
Zadrževanje deževnice. Ekstenzivna zazelenitev zadrži več kot polovico deževnice, ki tako naravno izhlapeva v ozračje, namesto da bi s strehe hipoma odtekla preko sistema odvodnjavanja. Zadrževanje meteorne vode je še posebno pomembno ob hudih nalivih, ko je celotna infrastruktura odvajanja meteornih voda močno obremenjena.
Zmanjšanje emisij CO2. Proces fotosinteze v rastlinah ekstenzivne zazelenitve absorbira CO2 iz okolja in ga pretvarja v kisik. Raziskave so pokazale, da lahko 1 m² ekstenzivne zazelenitve letno absorbira do 5 kg CO2.
Zmanjšanje hrupa. Zelena streha s svojo
naravno sposobnostjo absorpcije zvoka močno izboljša zvočno izolativnost objekta ter konkretno prispeva k nižjemu nivoju hrupa v mestih, v industrijskih conah in na letališčih.
Naraven videz in pomirjujoč vpliv: Živa zelena streha, ki preko leta spreminja izgled in barvo, je nekaj povsem drugega kot dolgočasna črna ali siva površina klasične ravne strehe. Različne študije so pokazale, da pogled na zeleno površino sproščujoče in pozitivno vpliva na ljudi in njihovo razpoloženje.
Ekstenzivne zelene »preproge« Xeroflor
Sistem ekstenzivne zazelenitve Xeroflor so vnaprej vzgojene »zelene preproge«, ki omogočajo zazelenitev strehe v trenutku, ko je »preproga« položena na streho. Tako pridobimo vsaj leto dni prednosti v primerjavi z ostalimi sistemi zazelenitve (sajenje sadik in čakanje na njihovo rast), hkrati pa se izognemo nevarnosti izpiranja ali razpihovanja substrata. Xeroflor – predpripravljena vegetacijska plast zagotavlja odlično rast rastlin od samega začetka brez dodatnih del in vzdrževanja. Le v primerih zazelenitve poševnih streh je zaradi hitrejšega odtekanja vode in sušenja treba zagotoviti ustrezen zalivalni sistem.
Ekstenzivna zazelenitev Xeroflor je primerna tako za izvedbo ravnih kot poševnih zelenih streh. Zaradi svoje majhne površinske teže (maksimalno 55 kg/m²) in debeline (3-5 cm) je ena redkih zazelenitev, ki omogoča izvedbo zelene strehe na lahki podkonstrukciji (trapezna pločevina, les …) (skica 1).
V kolikor ima objekt masivno betonsko podkonstrukcijo, je najprimerneje izvesti kombinirano obrnjeno streho oziroma tako imenovano »duo« streho.
Ekstenzivno zazelenitev Xeroflor proizvajamo v Sloveniji. Na ta način so rastline vzgojene in prilagojene okolju, v katerem bodo rasle. Zagotovo lahko trdimo, da je Xeroflor zelena streha enostavna, ekološka, ekonomična in okolju prijazna rešitev zazelenitve strešnih površin.
Obiščite ponudnika NORIK d.o.o. na portalu www.adut.si in oddajte POVPRAŠEVANJE.
Norik d.o.o.
Cesta dveh cesarjev 393A,
1000 Ljubljana
Telefon
01 423 1128
E-pošta
info@norik.si