Prve škatle so preseljene. Nabiralnik čaka prvo pismo, hiša je pripravljena, da vanjo pride naše življenje.
In prišlo bo po širokih stopnicah, ki še niso popolnoma dokončane, saj manjka še zgornji zaključni sloj betona oz. pre-fabrikatov. Pred garažo je trenutno nasut pesek, v kratkem pa bo položen še asfalt (risanje s kredami, juhu!). Garaža je… v garaži imamo… prostor v garaži… no, garaža je. In bo še malo počakala na vse svoje poličke in omare.
Pojdimo rajši v hišo. Srce hiše in skupnega časa je gotovo kuhinja. Končno vam jo lahko z vsem ponosom in veseljem pokažem! Kot že rečeno, je izdelek izpod spretnih rok mizarja Andreja Nemca (Kuhinje Nemec), narejena po arhitektovem načrtu in najinih željah, ki niso bile enostavne. Kuhinjo smo začeli načrtovati že v procesu risanja hiše. Pomembne so bile čiste in ravne linije, zato je stena, kjer so visoke omare in meji na spodnjo kopalnico zamaknjena tako, da je v kotu s kopalnične strani ostala niša za tuš, na kuhinjski strani pa so omare poravnane s steno hodnika. Tako smo dobili ravno linijo, brez štrlečih vogalov ali slepih kotov. Visoke omare so res visoke, izkoristili smo celotno višino že tako višjih stropov (270 cm) in prostora res ne bi smelo zmanjkati. Odločila sva se za dve pečici, saj sva želela imeti mikrovalovno pečico in navadno, vendar nisva našla takih, ki bi bili po zunanjosti enaki. Zato sva se odločila za kombinirano in navadno – kar posledično pomeni, da bomo z mojima puncama lahko spekle res veliko piškotov naenkrat!
Prvotno sva iskala hladilnik v kombinaciji s zamrzovalnimi predali, vendar sva tudi tukaj našla kompromis in se odločila za navaden hladilnik in nizek zamrzovalnik, ki je umeščen poleg hladilnika na steni pod stopnicami. Tukaj je tudi korito, koš za smeti ter dvignjen pomivalni stroj. Ker smo morali zaradi inštalacij pustiti prost dostop pod stopnicami, je mizar zelo prikladno luknjo izkoristil za izvlečno omarico, kjer bo dodaten koš za embalažo. In potem ostane še levi prekat srca (prevod: najpomembnejši del) kuhinje in to je otok. Na njem smo umestili kuhališče, indukcijsko ploščo širine 90 cm (ker bo treba za velike količine piškotov pripraviti tudi kuverture) ter napo. Napa je pretočna, saj bi bila odtočna za pasivno hišo milo rečeno zelo kompliciran projekt in se zanjo nisva odločila. Na strani kuhinje so na otoku predali, na strani dnevne sobe pa je prostor za barske stole in bo namenjen zajtrkovanju, druženju ob kuhanju itd. Nikakor seveda ne smem in ne morem mimo vinske vitrine, ki je na koncu otoka – velika izpolnjena želja mojega moža. In še nekaj bi rada omenila – namreč kuhinjski pult. Gre za relativno nov nanomaterial, ki je v osnovi ultrapas, odporen na vse mogoče (Fenix NTM). Nanj sva naletela med iskanjem ponudb za kuhinje, ga preizkusila in bila navdušena. Zelo prikladno je seveda tudi dejstvo, da je material mat (kakor tudi kuhinja), k beli barvi pulta pa smo nato prilagodili barvo ostale kuhinje (če slučajno niste vedeli, obstaja več kot ena bela barva… in na vsakem materialu izgleda ista bela barva drugače – »Imela bi belo kuhinjo« torej res ni enostavna želja).
No, pa se na hitro premaknimo še v jedilnico in dnevno sobo… Da ne bi bilo vse preveč belo, sva se odločila, da stene malo popestriva in jih oblečeva v tapete. Na steno jedilnice (in omare, ki je tudi tukaj skrita v steno) so nama položili malo bolj umirjeno tapeto v toplem sivem tonu, na nasprotno steno dnevne sobe pa enako tapeto, vendar v temnejšem sivomodrem odtenku. Izbrala sva vinilno tapeto, kar pomeni, da ne bomo imeli sivih las, ko bosta najini punci s čokoladnimi rokami pobožali steno… Mizar je izdelal tudi regal v beli barvi, na police pa pride veliko knjig, ki bodo dodatno popestrile prostor. Pa še pianino in večeri ob kaminu in svežih piškotih bodo popolni.
Ko sva izbirala tapete za spodnji prostor, sva naletela na čudovito tapeto, ki je kar klicala »Spalnica! Spalnica!« Na prvi pogled sicer močna, temna in »aktivna«, vendar v prostoru deluje popolno. Ujame barve tapeciranega vzglavja in barve kopalnice, ki za steklenimi vrati meji na spalnico. Izgled in funkcionalnost spalnice dopolnjuje okrogel tapeciran tabure (ki je v upanju na ne spotikanje namenjen odlaganju oblačil).
Otroške sobe do pisanja prispevka žal še niso prišle na vrsto. Pohištvo je v hiši, ideje so čisto jasne, barve usklajene, do realizacije pa še čisto malo manjka… predvsem časa.
Tako. Če se ozrem nazaj in prelistam po spominu (in po prejšnjih številkah revije), sem zadovoljna. Prebrodili smo vse razburkane dni, našli rešitve za vse probleme… in se ob tem (včasih) tudi zabavali. Imamo svoj dom. Hvala vsem, ki so k temu prispevali. Otvoritveni žur bo!
Konec!
Besedilo: Katarina Plausteiner ĐorÐevic
Foto: Katarina Plausteiner ĐorÐevic
